Z UV-trdljivimi premazi, ki vsebujejo 100 % trdnih snovi, je lahko težko doseči mat zaključke. Nedavni članek opisuje različna matirajoča sredstva in pojasnjuje, katere druge pomembne spremenljivke formulacije so.
Glavni članek zadnje številke revije European Coatings Journal opisuje težavnost doseganja mat premazov s 100 % trdnimi snovmi, odpornih proti UV-žarkom. Na primer, potrošniški izdelki so skozi celoten življenjski cikel izpostavljeni ponavljajoči se obrabi in onesnaževalcem, zato morajo biti premazi z mehkim otipom zelo trpežni. Vendar pa je uravnoteženje med mehkim otipom in odpornostjo proti obrabi velik izziv. Ovira pri doseganju dobrega matiranega učinka je tudi obilno krčenje filma.
Avtorji so preizkusili različne kombinacije silicijevih matirnih sredstev in UV-reaktivnih topil ter preučili njihovo reologijo in videz. Test je pokazal veliko variacijo rezultatov, odvisno od vrste silicijevega dioksida in topil.
Poleg tega so avtorji preučevali ultrafine poliamidne prahove, ki so pokazali visoko učinkovitost matiranja in so imeli manjši vpliv na reologijo kot silicijev dioksid. Kot tretja možnost je bilo raziskano predhodno utrjevanje z eksimerjem. Ta tehnologija se uporablja v številnih industrijskih sektorjih in aplikacijah. Eksimer je kratica za »vzbujeni dimer«, z drugimi besedami dimer (npr. plin Xe-Xe-, Kr-Cl), ki se po uporabi izmenične napetosti vzbudi v višje energijsko stanje. Ker so ti »vzbujeni dimeri« nestabilni, se razgradijo v nekaj nanosekundah in pretvorijo svojo vzbujevalno energijo v optično sevanje. Ta tehnologija je pokazala dobre rezultate, vendar le v določenih primerih.
29. maja bo Xavier Drujon, avtor članka, pojasnil študijo in rezultate med našim mesečnim spletnim prenosom European Coatings Live. Udeležba na spletnem prenosu je popolnoma brezplačna.
Čas objave: 16. maj 2023
