Strokovnjaki zdaj pozivajo k večji osredotočenosti na porabo energije in prakse pred porabo, ko gre za embalažo, da bi zmanjšali odpadke za enkratno uporabo.
Toplogredni plini (TGP), ki jih povzročajo visoke količine fosilnih goriv in slabe prakse ravnanja z odpadki, sta dva izmed glavnih izzivov, s katerimi se sooča afriška industrija premazov, in zato je nujnost inovativnih trajnostnih rešitev, ki ne le ščitijo trajnost industrije, temveč zagotavljajo proizvajalcem in akterjem vzdolž vrednostna veriga minimalnih poslovnih izdatkov in visokih zaslužkov.
Strokovnjaki zdaj pozivajo k večji osredotočenosti na porabo energije in prakse pred porabo, ko gre za embalažo, da bi zmanjšali odpadke za enkratno uporabo, če želi regija učinkovito prispevati k neto ničelnosti do leta 2050 in razširiti krožnost vrednostne verige industrije premazov.
Južna Afrika
V Južni Afriki sta velika odvisnost od virov energije, ki jih poganjajo fosilna goriva za napajanje obratov za nanašanje premazov, in odsotnost dobro urejenih in izvršljivih postopkov za odstranjevanje odpadkov prisilila nekatera podjetja za premaze v državi, da so se odločila za naložbe v oskrbo s čisto energijo in rešitve za pakiranje. ki jih lahko ponovno uporabijo in reciklirajo tako proizvajalci kot njihovi potrošniki.
Na primer, podjetje Polyoak Packaging s sedežem v Cape Townu, specializirano za oblikovanje in proizvodnjo okoljsko odgovorne toge plastične embalaže za hrano, pijačo in industrijsko uporabo, pravi, da podnebne spremembe in onesnaženje s plastiko delno pripisujejo proizvodnemu sektorju, vključno z industrija premazov, sta dva od svetovnih »hudobnih problemov«, za katera pa so na voljo rešitve za inovativne akterje na trgu premazov.
Cohn Gibb, vodja prodaje podjetja, je junija 2024 v Johannesburgu dejal, da energetski sektor povzroči več kot 75 % emisij toplogrednih plinov s svetovno energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv. V Južni Afriki fosilna goriva predstavljajo do 91 % celotne energije v državi v primerjavi z 80 % na svetovni ravni, pri čemer premog prevladuje v nacionalni oskrbi z električno energijo.
"Južna Afrika je 13. največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu z najbolj ogljično intenzivnim energetskim sektorjem med državami G20," pravi.
Eskom, južnoafriško elektroenergetsko podjetje, »je največji svetovni proizvajalec toplogrednih plinov, saj izpusti več žveplovega dioksida kot ZDA in Kitajska skupaj,« ugotavlja Gibb.
Visoke emisije žveplovega dioksida vplivajo na proizvodni proces in sisteme Južne Afrike, kar sproži potrebo po možnostih čiste energije.
Želja po podpori globalnih prizadevanj za zmanjšanje emisij, ki jih povzročajo fosilna goriva, in zmanjšanje lastnih operativnih stroškov ter ublažitev vztrajnega zmanjšanja obremenitve, ki ga povzročajo stroški Eskoma, je Polyoak pripeljala do obnovljive energije, s katero bi podjetje ustvarilo skoraj 5,4 milijona kWh letno. .
Ustvarjena čista energija bi "prihranila 5.610 ton emisij CO2 letno, za kar bi bilo potrebnih 231.000 dreves na leto, da bi jih absorbirala," pravi Gibb.
Čeprav nova naložba v obnovljive vire energije ni primerna za podporo dejavnosti Polyoaka, je podjetje medtem investiralo v generatorje, da zagotovi neprekinjeno oskrbo z električno energijo med razbremenitvijo za optimalno proizvodno učinkovitost.
Na drugem mestu Gibb pravi, da je Južna Afrika ena od držav z najslabšimi praksami ravnanja z odpadki na svetu in da bi proizvajalci premazov potrebovali rešitve za inovacije embalaže, da bi zmanjšali količino odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in jih ni mogoče reciklirati, v državi, kjer je do 35 % gospodinjstev nima nobene oblike zbiranja odpadkov. Velik delež ustvarjenih odpadkov je nezakonito odložen in odložen v reverje, ki pogosto širijo neformalna naselja, pravi Gibb.
Embalaža za večkratno uporabo
Največji izziv pri ravnanju z odpadki predstavljajo podjetja in dobavitelji embalaže za plastiko in premaze, ki imajo priložnost zmanjšati obremenitev okolja z dolgotrajno embalažo za večkratno uporabo, ki jo je mogoče po potrebi zlahka reciklirati.
Leta 2023 je Južnoafriški oddelek za gozdarstvo in ribištvo ter okolje razvil državno smernico za embalažo, ki zajema štiri kategorije tokov embalažnega materiala iz kovin, stekla, papirja in plastike.
Oddelek je dejal, da je smernica pomagati "zmanjšati količino embalaže, ki konča na odlagališčih, z izboljšanjem zasnove izdelkov, povečanjem kakovosti proizvodnih praks in spodbujanjem preprečevanja odpadkov."
"Eden od ključnih ciljev te smernice za embalažo je pomagati oblikovalcem vseh oblik embalaže pri boljšem razumevanju okoljskih posledic njihovih oblikovalskih odločitev in tako spodbujati dobre okoljske prakse brez omejevanja izbire," je povedala nekdanja ministrica DFFE Creecy Barbara, ki je bil od takrat premeščen na oddelek za promet.
Pri Polyoaku, pravi Gibb, si je vodstvo podjetja prizadevalo za papirnato embalažo, ki se osredotoča na »ponovno uporabo kartonov za reševanje dreves«. Škatle podjetja Polyoak so iz varnostnih razlogov izdelane iz kartona za živila.
»V povprečju je potrebnih 17 dreves za proizvodnjo ene tone karbonskih plošč,« pravi Gibb.
»Naša shema vračila kartonov olajša ponovno uporabo vsake škatle v povprečju petkrat,« dodaja in navaja mejnik leta 2021, ko je bilo kupljenih 1600 ton novih kartonov, njihova ponovna uporaba pa je rešila 6400 dreves.«
Gibb ocenjuje, da bo ponovna uporaba kartonov v več kot enem letu rešila 108.800 dreves, kar ustreza enemu milijonu dreves v 10 letih.
DFFE ocenjuje, da je bilo v državi v zadnjih 10 letih za recikliranje zbranih več kot 12 milijonov ton papirja in papirne embalaže, pri čemer vlada trdi, da je bilo leta 2018 zbranih več kot 71 % papirja in embalaže, ki jih je mogoče predelati, kar znaša 1.285 milijonov ton.
Toda največji izziv, s katerim se sooča Južna Afrika, tako kot v mnogih afriških državah, je naraščajoče neregulirano odlaganje plastike, zlasti plastičnih peletov ali kock.
"Plastična industrija mora preprečiti razlitje plastičnih peletov, kosmičev ali prahu v okolje iz proizvodnih in distribucijskih obratov," je dejal Gibb.
Trenutno Polyoak vodi kampanjo, imenovano 'catch that pellet drive', namenjeno preprečevanju plastičnih kroglic, preden pridejo v odtoke za meteorno vodo Južne Afrike.
"Na žalost plastične pelete napačno zamenjujejo kot okusne obroke za številne ribe in ptice, potem ko zdrsnejo skozi odtoke meteorne vode, kjer se prebijejo v naše reke, potujejo navzdol v ocean in jih sčasoma naplavijo na naše plaže."
Plastični peleti izvirajo iz mikroplastike, pridobljene iz prahu pnevmatik in mikrovlaken pri pranju in sušenju oblačil iz najlona in poliestra.
Z najmanj 87 % mikroplastike se trguje s cestnimi označbami (7 %), mikrovlakni (35 %), mestnim prahom (24 %), pnevmatikami (28 %) in robovi (0,3 %).
Situacija se bo verjetno nadaljevala, saj DFFE pravi, da Južna Afrika nima »obsežnih programov za ravnanje z odpadki po uporabi za ločevanje in predelavo biološko razgradljive in kompostne embalaže.
"Posledično ti materiali nimajo prave vrednosti za formalne ali neformalne zbiralce odpadkov, zato bodo izdelki verjetno ostali v okolju ali v najboljšem primeru končali na odlagališču," je dejal DFFE.
To je kljub obstoju razdelkov 29 in 41 zakona o varstvu potrošnikov ter oddelka 27(1) in {2 zakona o standardih iz leta 2008, ki prepovedujeta lažne, zavajajoče ali goljufive trditve v zvezi s sestavinami izdelka ali značilnostmi delovanja ter podjetjem, da lažno trdijo ali delujejo v na način, ki bo verjetno "ustvaril vtis, da so izdelki v skladu z južnoafriškim nacionalnim standardom ali drugimi publikacijami SABS."
Kratko- do srednjeročno DFFE poziva podjetja, naj zmanjšajo okoljski vpliv izdelkov in storitev v njihovem celotnem življenjskem ciklu, "ker sta podnebne spremembe in trajnost največji izziv današnje družbe, je najpomembnejše."
Čas objave: 22. avgusta 2024
