Južnoafriška industrija premazov, podnebne spremembe in onesnaževanje s plastiko

Toplogredni plini (TGP), ki jih povzročajo visoka poraba fosilnih goriv in slabe prakse ravnanja z odpadki, so dva glavna izziva, s katerima se sooča afriška industrija premazov, zato je nujno uvesti trajnostne rešitve, ki ne le varujejo trajnost industrije, temveč proizvajalcem in akterjem v vrednostni verigi zagotavljajo minimalne poslovne izdatke in visoke zaslužke.

Strokovnjaki zdaj pozivajo k večji osredotočenosti na porabo energije in prakse pred potrošnjo pri embalaži, da bi zmanjšali količino odpadkov za enkratno uporabo, če želi regija učinkovito prispevati k neto ničelni emisiji do leta 2050 in razširiti krožnost vrednostne verige industrije premazov.

Južna Afrika
V Južni Afriki sta velika odvisnost od fosilnih virov energije za delovanje premaznih obratov in pomanjkanje dobro reguliranih in izvršljivih postopkov odstranjevanja odpadkov nekatera podjetja za premaze v državi prisilila, da so se odločila za naložbe v oskrbo s čisto energijo in rešitve za embalažo, ki jih lahko ponovno uporabijo in reciklirajo tako proizvajalci kot njihovi potrošniki.

Na primer, podjetje Polyoak Packaging s sedežem v Cape Townu, specializirano za načrtovanje in proizvodnjo okolju prijazne toge plastične embalaže za živila, pijače in industrijsko uporabo, pravi, da sta podnebne spremembe in onesnaževanje s plastiko, ki ju delno pripisujemo proizvodnemu sektorju, vključno z industrijo premazov, dva od svetovnih "hudih problemov", za katera pa obstajajo rešitve za inovativne akterje na trgu premazov.

Cohn Gibb, vodja prodaje v podjetju, je junija 2024 v Johannesburgu dejal, da energetski sektor predstavlja več kot 75 % emisij toplogrednih plinov, pri čemer je svetovna energija pridobljena iz fosilnih goriv. V Južni Afriki fosilna goriva predstavljajo do 91 % celotne energije v državi v primerjavi z 80 % na svetovni ravni, pri čemer premog prevladuje v nacionalni oskrbi z električno energijo.

»Južna Afrika je 13. največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu in ima ogljično najbolj intenziven energetski sektor med državami G20,« pravi.

Eskom, južnoafriško elektroenergetsko podjetje, »je največji svetovni proizvajalec toplogrednih plinov, saj izpušča več žveplovega dioksida kot ZDA in Kitajska skupaj,« ugotavlja Gibb.

Visoke emisije žveplovega dioksida vplivajo na proizvodni proces in sisteme v Južni Afriki, kar sproža potrebo po čistih energetskih možnostih.
Želja po podpori svetovnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij, ki jih povzročajo fosilna goriva, in znižanje lastnih obratovalnih stroškov ter ublažitev nenehnega razbremenjevanja zaradi stroškov Eskoma je Polyoak usmerila k obnovljivim virom energije, s katerimi bi podjetje letno proizvedlo skoraj 5,4 milijona kWh.

»Proizvedena čista energija bi letno prihranila 5.610 ton emisij CO2, za absorpcijo katerih bi letno potrebovalo 231.000 dreves,« pravi Gibb.

Čeprav nova naložba v obnovljive vire energije ni zadostna za podporo poslovanja podjetja Polyoak, je podjetje medtem investiralo v generatorje, da bi zagotovilo nemoteno oskrbo z električno energijo med odklopitvami in tako doseglo optimalno proizvodno učinkovitost.

Gibb drugje pravi, da je Južna Afrika ena držav z najslabšimi praksami ravnanja z odpadki na svetu in da bi proizvajalci premazov potrebovali inovativne rešitve na področju embalaže, da bi zmanjšali količino odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, v državi, kjer do 35 % gospodinjstev nima nobene oblike zbiranja odpadkov. Velik delež nastalih odpadkov se nezakonito odlaga in odlaga v zbiralnike odpadkov, kar pogosto širi neformalna naselja, pravi Gibb.

Embalaža za večkratno uporabo
Največji izziv pri ravnanju z odpadki predstavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z embalažo iz plastike in premazov, dobavitelji pa imajo priložnost zmanjšati obremenitev okolja z dolgotrajno embalažo za večkratno uporabo, ki jo je mogoče po potrebi enostavno reciklirati.

Leta 2023 je južnoafriški oddelek za gozdarstvo, ribištvo in okolje razvil smernice za embalažo, ki zajemajo štiri kategorije tokov embalažnega materiala: kovine, steklo, papir in plastiko.

Smernica, je sporočilo ministrstvo, je pomagati "zmanjšati količino embalaže, ki konča na odlagališčih, z izboljšanjem zasnove izdelkov, povečanjem kakovosti proizvodnih praks in spodbujanjem preprečevanja nastajanja odpadkov".

»Eden ključnih ciljev teh smernic za embalažo je pomagati oblikovalcem vseh oblik embalaže pri boljšem razumevanju okoljskih posledic njihovih oblikovalskih odločitev, s čimer bi spodbujali dobre okoljske prakse, ne da bi pri tem omejevali izbiro,« je dejala nekdanja ministrica za okolje in prostor Creecy Barbara, ki je bila od takrat premeščena na ministrstvo za promet.

Gibb pravi, da vodstvo podjetja Polyoak spodbuja razvoj papirnate embalaže, ki se osredotoča na »ponovno uporabo kartonov za reševanje dreves«. Kartoni Polyoaka so zaradi varnostnih razlogov izdelani iz kartona za živila.

»Za proizvodnjo ene tone ogljikovih plošč je v povprečju potrebnih 17 dreves,« pravi Gibb.
»Naš program vračila kartonov omogoča povprečno petkratno ponovno uporabo vsakega kartona,« dodaja in navaja mejnik iz leta 2021, ko smo kupili 1600 ton novih kartonov, s čimer smo jih ponovno uporabili in tako rešili 6400 dreves.«

Gibb ocenjuje, da bi s ponovno uporabo kartonov v več kot enem letu rešili 108.800 dreves, kar ustreza enemu milijonu dreves v 10 letih.

DFFE ocenjuje, da je bilo v zadnjih 10 letih v državi za recikliranje zbranih več kot 12 milijonov ton papirja in papirne embalaže, vlada pa navaja, da je bilo leta 2018 zbranih več kot 71 % recikliranega papirja in embalaže, kar je znašalo 1,285 milijona ton.

Največji izziv, s katerim se sooča Južna Afrika, tako kot številne afriške države, pa je vse večje neregulirano odstranjevanje plastike, zlasti plastičnih peletov ali odpadkov.

»Plastična industrija mora preprečiti razlitje plastičnih peletov, kosmičev ali prahu v okolje iz proizvodnih in distribucijskih obratov,« je dejal Gibb.

Trenutno Polyoak izvaja kampanjo z naslovom »Ujemi pelete«, katere cilj je preprečiti izlivanje plastičnih peletov v južnoafriške meteorne odtoke.

»Žal številne ribe in ptice plastične pelete zamenjajo za okusno hrano, potem ko zdrsnejo skozi odtoke meteorne vode, od koder se znajdejo v naših rekah, nato pa potujejo navzdol v ocean in se sčasoma naplavijo na naše plaže.«

Plastični peleti izvirajo iz mikroplastike, pridobljene iz prahu pnevmatik, in mikrovlaken, ki nastanejo pri pranju in sušenju oblačil iz najlona in poliestra.

Vsaj 87 % mikroplastike je bilo uporabljenih za prodajo cestnih označb (7 %), mikrovlaken (35 %), mestnega prahu (24 %), pnevmatik (28 %) in odpadkov (0,3 %).

Razmere se bodo verjetno nadaljevale, saj DFFE pravi, da Južna Afrika »nima obsežnih programov ravnanja z odpadki po porabi za ločevanje in predelavo biorazgradljive in kompostabilne embalaže«.

»Posledično ti materiali nimajo nobene intrinzične vrednosti za formalne ali neformalne zbiralce odpadkov, zato bodo izdelki verjetno ostali v okolju ali v najboljšem primeru končali na odlagališču,« je dejal DFFE.

To kljub obstoju členov 29 in 41 Zakona o varstvu potrošnikov ter členov 27(1) in {2) Zakona o standardih iz leta 2008, ki prepovedujejo lažne, zavajajoče ali varljive trditve o sestavinah izdelkov ali njihovih lastnostih, pa tudi podjetjem, da lažno trdijo ali poslujejo na način, ki bi lahko »ustvaril vtis, da izdelki ustrezajo južnoafriškemu nacionalnemu standardu ali drugim publikacijam SABS«.

Kratkoročno do srednjeročno DFFE poziva podjetja, naj zmanjšajo vpliv izdelkov in storitev na okolje skozi celoten njihov življenjski cikel, »saj so podnebne spremembe in trajnostni razvoj danes največji izzivi družbe, zato je to bistvenega pomena«.